Svet gledališča in opere se v zadnjem času spopada z izgubo pomembnih osebnosti in se posveča novim produkcijam. Nedavno sta preminula nekdanja direktorja Burgtheatra, Achim Benning in Gerhard Klingenberg, ki sta hišo zaznamovala v poznem 20. stoletju. Še posebej odmeva smrt režiserja in intendanta Clausa Peymanna, ki je bil znan po svoji kontroverznosti in iskanju konfliktov. Njegovi kolegi in sodelavci, kot so Christiane Schneider, Katharina Thalbach, Frank Castorf in Elfriede Jelinek, se spominjajo njegovega edinstvenega duha. Medtem pa se na odrih dogajajo nove premiere: Andrea Breth na Bavarski državni operi režira Fauréjevo »Pénélope«, Ferdinand Schmalz predstavlja novo delo »Bumm tschak oder der letzte henker« na Bregenških slavnostnih igrah, na Disney+ pa je na voljo nova južnokorejska drama »Low Life«.

V San Franciscu v Združenih državah Amerike so se poslovili od Bahrama Bejzaja, enega najpomembnejših iranskih režisera, scenaristov in raziskovalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Pogrebna slovesnost je potekala na pokopališču Skylawn, kjer so se od umetnika poslovili ob zvokih glasbe Huseina Alizadeha in recitacijah njegove soproge Možde Šamsai. Bejzaja, ki je veljal za intelektualnega velikana iranske kinematografije in gledališča, so pokopali v tujini, saj je zadnja leta svojega življenja preživel v izgnanstvu. Slovesnost je bila zaznamovana z globoko žalostjo iranske diaspore in kulturne srenje, ki v Bejzaju vidi simbol umetniške svobode in nepokornosti. Njegova soproga Možda Šamsai je v čustvenem nagovoru izpostavila pomen njegove zapuščine za iransko kulturo. Pokop v Kaliforniji hkrati simbolizira usodo številnih iranskih intelektualcev, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino, a so svoje delo nadaljevali na prestižnih tujih univerzah in v kulturnih institucijah.

Brigitte Bardot je umrla v starosti 91 let v Saint-Tropezu in zapustila bogato kulturno dediščino. Sprva je želela biti pokopana na svojem posestvu La Madrague ob svojih živalih s pogledom na morje, vendar si je kasneje premislila. Pokopana bo na pokopališču v Saint-Tropezu.

V nedeljo, 28. decembra 2025, je v svojem domu La Madrague v Saint-Tropezu umrla Brigitte Bardot, ena najbolj prepoznavnih osebnosti francoske kinematografije 20. stoletja. Igralka, ki je zaslovela v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, se je od filmskega sveta poslovila že pred več kot pol stoletja. Po koncu igralske kariere se je v celoti posvetila aktivizmu za pravice živali preko svoje fundacije, s čimer je pustila neizbrisen pečat v civilni družbi. Bardotova ni bila le filmska zvezdnica, temveč tudi uspešna pevka, ki je interpretirala številne skladbe, med katerimi so najbolj znane tiste, ki jih je zanjo napisal Serge Gainsbourg. Njeno življenje so zaznamovala številna nasprotja in močna osebna angažiranost, kar jo je ohranilo v središču javnega zanimanja tudi po umiku izpod sojev žarometov. Svetovni mediji in kulturna sfero se ji poklanjajo s številnimi dokumentarnimi oddajami in zapisi, ki osvetljujejo njeno kompleksno osebnost in vpliv na svetovno kulturo.

V Benetkah se je začel 82. Beneški filmski festival, ki ga je odprl film Paola Sorrentina "La Grazia". Nemški režiser Werner Herzog je prejel Zlatega leva za življenjsko delo. Za prestižnega Zlatega leva se poteguje 21 filmov. Na festivalu se pričakujejo številne hollywoodske zvezde, med njimi Julia Roberts in George Clooney. Zagreb Film Festival pa bo potekal novembra.

Po prekinitvi projekcije filma 'Roda' v albanskem jeziku na festivalu Džada so se oglasili še iz Crnogorske kinoteke in Filmskega centra, ki pozivajo k pregonu odgovornih. Poudarili so, da jeziki, uporabljeni v filmu, odražajo bogastvo in raznolikost Črne gore. Iz Ministrstva za kulturo in medije so izrazili presenečenje nad dogodkom in izpostavili, da je film 'Roda' črnogorska produkcija. Svetovalka predsednika Črne gore je dejala, da nasilni prekid projekcije opozarja na resen udarec temeljnim družbenim vrednotam in pozvala k ponovni javni projekciji filma. Nina Lončar iz organizacije Džada film festa je dejala, da je Džada kolateralna škoda.

V kinematografih, vključno z Leokinom, se je začel predvajati film "Leonora v jutranji svetlobi" (Leonora im Morgenlicht), ki prikazuje življenje in delo Leonore Carrington, pomembne predstavnice nadrealizma. Čeprav je bila dolgo časa znana predvsem kot muza Maxa Ernsta, je Carrington s svojim slikarstvom močno oblikovala to umetniško smer. Kritike filma se gibljejo od navdušenja nad vpogledom v njeno življenje do razočaranja nad domnevno dolgočasnostjo pripovedi, kljub zanimivi tematiki.